Kot verjetno vsaka mami, sem tudi sama komaj čakala, kdaj bo sine pripravljen, da mu bom dala prvo kašico. Komaj sem čakala, da bom končno lahko začela čarati tudi zanj :). Z mojim dragim sva se odločila, da je pravi čas napočil malo pred sinovim 7 mesecem, do takrat sem ga seveda polno dojila.
Prve kašice seveda niso ravno pojem ustvarjalnosti, saj ni dobro mešati preveč različnih živil, zato da lahko lažje opaziš, če dojenčku kaj ne odgovarja. Tako so začetki malo bolj monotoni, kar se tiče improvizacije, vendar so toliko bolj zanimivi, saj opazuješ svojega črička kako se odziva na nove okuse. In to je res pravo veselje in zadovoljstvo.
Sama sem začela z raznovrstno zelenjavo, zraven sem mu ponudila še kvinojo, amarant, ajdo, proseno kašo, lečo, polento,vedno obogateno z gheejem (prečiščeno maslo) - kaj je to, razložim kasneje.
S sadjem sem malo počakala, saj so otroci veliko bolj dovzetni za sladek okus in ponavadi to veliko lažje sprejmejo.
Dajala sem mu tudi domač jogurt, domač panir in skuto s suhim sadjem, zvečer pa sem ponavadi kuhala različne grese; od riževega, ajdovega, prosenega, pirinega in mogoče sem še kakšnega pozabila.
Sine je pravi gurmanček, po mamici. Vse je pridno probal in užival v novih okusih, ni pa ravno veliko pojedel. Mali piščanček, sem ga klicala, ker je naredil par žličk, potem pa že pogledoval v smeri mojih prsi.
Z enostavnimi kašicami sem nadaljevala kakšne 2 meseca, potem pa sem ugotovila, da se je začel dolgočasiti v
teh okusih in odločila sem se, da začne jesti isto kot midva, seveda zelo malo soljeno in začinjeno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar