Obožujem peči torte. Pečem jih ob vsaki priložnosti; sorodnikom in prijateljem za rojstne dneve, včasih kar tako, z njimi so se sladkali že na parih porokah, skratka peči torto mi je vedno v največje veselje. Najbolj pa sem se veselile najpomembnejše torte v mojem življenju - prva torta za mojega sina. Ideja za torto je nastajala v moji glavi kar nekaj tednov pred prvim rojstnim dnevom mojega sončka. Imela sem par zahtev, ki jih nisem želela zanemariti; glavna je bila ta, da bo torta "zdrava", popolnoma brez belega sladkorja, brez pecilnega praška, brez surovih jajc in brez kompotov, ki so nasičeni s sladkorjem. Tako je torta v moji glavi počasi dobivala podobo. In rezultat je bil (po besedah mojega dragega) jež mutant. Sestavine so bile popolnoma enostavne: pomaranče, melasa, temna čokolada, maskarpone, mandelji, a okus razvajajoče dober.
In prvi recept na mojem blogu:
Torto sem sestavila iz 2 biskvitov, ki sem jih ločeno spekla v modelu za peko tort. En biskvit je bil bel, drugi čokoladen. Osnova za biskvit je ista, le da pri čokoladnem biskvitu dodaš še kakav v prahu.
Biskvit:
150g moke
150 g melase
6 jajc, ki jih seveda ločiš
Nadev 1:
maskarpone (2 - 3 posodice, kupljene v Hoferju)
sok pomaranč (cca 4-5 kg pomaranč)
melasa
Nadev 2:
1 maslo
melasa po želji
1 temna čokolada iz 75% kakava
Preliv:
1 temna čokolada iz 75% kakava
1 cm debel košček masla
olupljeni in na bodice narezani mandlji (lahko se jih kupi v trgovini)
Rumenjake in melaso sem penasto vmešala, beljake sem stepla posebej. Na koncu dodala moko in pri čokoladnem biskvitu še nekaj velikih žlic kakava (ene 4 - 5). Sneg se na koncu seveda rahlo vmeša v ostalo maso.
Pekač nikoli ne namastim, uporabljam le peki papir. Pečem cca. 45 min na 180 stopinj. Ko delam torte, nikoli ne gledam na uro. Ko torta zadiši, jo grem pogledat, malo potresem model in če se zelo trese, jo še malo pustim. Če pa je že kar fino stabilna, zapičim nož v sredino torte in če ostane čist, je torta gotova, meni se pa cedijo sline.
Seveda takih metuljčkov v trebuščku pri peki torte še nikoli nisem imela, kar razganjalo me je od veselja in navdušenosti, da bo to zares torta za mojega otročička, ki ni več dojenček ampak enoletni fantek.
Med pečenjem torte je dragi pridno ožemal pomaranče. Celo stanovanje je dišalo po njih in dobil je žulj od lupljenja, saj jih je nalupil ene 5 kg, jaz pa sem v pomarančnem soku stopila melaso in zmešala skupaj z maskarpone sirom (nadev 1).
Čokoladni nadev sem naredila z zmehčanim maslom, ki sem ga penasto vmešala, dodala melaso in na koncu še dišečo stopljeno čokolado, ki sem jo pred tem stopila na sopari. Iz pečice pa je že sladko dišalo!
Ko sta bili obe torti pečeni in ohlajeni, sem ju narezala po dolgem na 1,5 do 2 cm debele trakove. Posamezne trakove sem nalagala tako, da sem počasi dobivala obliko ježa. Vsako plast sem zelo dobro navlažila s sokom pomaranč in nato premazala z nadevom, enkrat z belim, drugič z rjavim.
Ko sem dobila željeno obliko in porabila vse trakove, sem vrhnji del ježa še zadnjič premazala s čokoladnim nadevom, prelila s topljeno čokolado in okrasila z bodicami, za učke in nosek sem uporabila razkoščičene datelje.
Rezultat je bil zelo velik, zelo lep in zelo slasten jež. Vložila sem res veliko časa in truda, sine pa je na zabavi radovedno potisnil svoj mali prstek ježku med oči, ga obliznil in to je bilo vse, kar je poizkusil torte. Veliko bolj ga je zanimal plapojoč plamen pisane svečke, ki je gorela na ježkovem hrbtu. Kmalu zatem je upihnil svojo prvo svečko s pomočjo vseh nas. Bila sem zelo srečna, da mi je uspelo narediti tako čudovitega ježka za mojega slavljenca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar