Začetki niso bili prav nič čarovniški in magični. Vsakič, ko sem se lotila kuhanja, sem že v roki držala telefon in klicala mojo inspiratorko in vzornico, mojo mami. Klicala sem jo seveda potem še 3x vmes med samo kuho, pa mogoče še kdaj...
Ko sem postala malo samozavestnejša v kuhinji, sem začela uporabljati recepte. Seveda sem se jih držala kot pijanec plota. Počasi, počasi, pa sem začela brisati v glavi količine v receptih in delati po svojih občutkih.
Hrana je bila vse boljša in boljša in včasih se je zgodilo, da me je celo moja draga mami poklicala za nasvet. Joj kako lepo se mi je to zdelo, zelo ponosna sem bila sama nase.
Uživala sem v vseh možnih okusih, barvah in oblikah hrane, postala sem zelo zahtevna, in nisem več rada obiskovala povprečnih restavracij. Raje sem kuhala svojo hrano.
Ker vaja dela mojstra, sem kmalu postala prava mala čarovnica in v kuhinji sem začela ustvarjati drobne čarovnije. Vse knjige sem vrgla v kot in začela ustvarjati sama. Takrat sem dobila novi navdih - začela sem ustvarjati hrano za mojega srčka...
Ni komentarjev:
Objavite komentar